Na Gospodarskem razstavišču je v sredo, 23.11.2022 potekal 2. posvet skupnosti VDC-jev Slovenije.

Konkretni zaključki 2. Posveta naše Skupnosti VDC SLO. Zdaj pa zares, od besed k sistemskim dejanjem, povezano z vsemi deležniki, ki sokrojimo življenje odraslih oseb z intelektualnimi ovirami? Da bo njihovo življenje “ukrojeno” po njihovi meri.

Hvala tudi moja podporna foto-tehnična-zapisovalska ekipa na sliki, ki se ji še nisem zahvalila za vso pomoč na posvetu, vključujoč zasavsko koordinatorko invalidskega varstva Maja Renko, ki je bila z nami. Nujno je, da slovenski CSD-ji vedo za kaj se gre in dobro sodelujejo z nami.

Konkretna potrebna dejanja, da uresničimo zgornji zaključek – strateški cilj so:

1. EN zaposlen naj bo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec Simon Maljevac , samo za koordinacijo, ureditev našega področja odraslih oseb z intelektualnimi ovirami – za koordinacijo, celovito akcijo povezovanja direktoratov, ministrstev, ZPIZ, ZZZS, da se KONČNO premaknemo….

2. Predstavniki MDDSZ in zaposleni na ostalih ministrstvih, ki krojijo življenje našim uporabnikom in zaposlenim, bi morali imeti več možnosti »dela na terenu«, pogledati v prakso, kako dejansko nekaj teče pri izvajalcih storitev…

3. Izločiti institucionalno varstvo VDC-jev iz sistema dolgotrajne oskrbe oz. zagotoviti dovolj sredstev za podporne, socialne storitve. Povezati zakonodajo v transparenten, pravičen sistem.

4. Enotna metodologija ugotavljanja potreb za vse storitve/pravice odraslih oseb z intelektualnimi ovirami, enotna vstopna točka za vse pravice, enoten informacijski sistem.

5. Vse pravice, storitve za našo populacijo uvrstiti v Zakon o socialnem vključevanju invalidov in Zakon o socialnem varstvu ter Zakon o zdravstveni dejavnosti – ustrezne spremembe zakonov, pravilnikov, povezava v celoto – 3 financerji namesto sedanjih 7 oz. še več v primeru uveljavitve ZDO tudi za naše področje.

6. Izločitev naše populacije iz Zakona o dolgotrajni oskrbi tudi na področju oskrbovalcev družinskega člana – naj ostane družinski pomočnik po Zakonu o socialnem varstvu in naj se njegove pravice izenačijo s plačo, dopustom… na raven osebnega asistenta.

7. Enote bivanja v skupnosti (bivalne, stanovanjske) naj postanejo posebna socialnovarstvena storitev ločena od institucionalnega varstva kot je zapisano v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2022-30. Naši stanovalci potrebujejo aktivno vključevanje v okolje, domačnost… (nismo bolnišnica, nismo dom starejših, manj zakonskih omejitev, to je njihov dom včasih tudi 50 let življenja in več…).

8. Plače zaposlenih v enotah bivanja v skupnosti (bivalne enote, stanovanjske skupine) naj bodo vsaj na ravni osebnih asistentov, ne glede na izobrazbo (26 PR izhodišče, min.), saj podpirajo, skrbijo za vsaj 5 stanovalcev naenkrat.

9. Vpeljati pravo strateško načrtovanje MDDSZ in izvajalcev ter letno spremljanje realiziranega (letne strateške konference v organizaciji MDDSZ).

10. Narediti raziskavo obstoječega stanja in narediti akcijski načrt-pokritosti mreže VDC do 2030 – vezano na ReNPSV22–30 (javni in koncesionarji).

11. Vzpostavitev regijskih centrov za pridobljene možganske poškodbe, tako v dnevnem kot bivalnem delu, kjer je stanje kritično. Naj se oblikuje posebna socialnovarstvena storitev v ZSV in Pravilnikih, ki pokriva to področje, ki ga ne moremo in ne smemo enačiti z osebami z intelektualno oviro.

12. Spremljanje kakovosti izvajanja VSEH socialnovarstvenih storitev, zadovoljstva uporabnikov. Država naj vzpostavi celovit, povezan informacijski sistem, ki bo omogočal ažurne podatke o dodeljenih pravicah in storitvah za posameznega uporabnika ter kakovosti izvajanja teh storitev.

13. Zagotoviti kontinuiteto življenja uporabnikov tudi po smrti svojcev – gradnja socialne mreže še v času življenja svojcev, skupaj z njimi… MDDSZ naj začne aktivneje delovati na področju informiranja o storitvah socialnega vključevanja invalidov. Naj se naredi zloženka, informira koordinatorje invalidskega varstva na CSD-jih, se jih aktivira in posreduje informacije potencialnim uporabnikom.

14. Čim prej naj se naredi evalvacija obstoječega delovanja storitev socialnega vključevanja in na podlagi predlogov za izboljšave, začne popravljati spremembe sistemskih rešitev. Nujna je vsaj delna profesionalizacija (redne zaposlitve) v podporni mreži, saj le-to zagotovi njeno stabilnost. V tem vmesnem času pa poiskati način nagrajevanje redno zaposlenih,, ki se vključijo v podporne storitve popoldne, med vikendi. Vključitev oseb z lažjo motnjo v razvoju v sistem podpornih storitev.

15. Nujna vključitev zdravstvenih storitev v dnevne storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji.

16. Pospešiti pripravo novih standardov in normativov storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, skladno z novim orodjem za ugotavljanje vseh potreb uporabnika.

17. Financiranje usmerjeno na uporabnika, ne institucijo.

18. Pomanjkanje primernih stanovanj za najem v skupnosti za uporabnike, ki bi si želeli bivati samostojno.

19. Razpisi za deinstitucionalizacijo v smeri novih enot bivanja v skupnosti. Tako kot v ReNPSV22-30 bivalne enote in stanovanjske skupine ločiti pri socialno varstvenih storitvah v zakonodaji od institucionalnega varstva, ker to NI!

20. Nestimulativni plačni sistem, podvrednotena delovna mesta (npr. delovni inštruktorji so nižji od varuhinj), prenizke plače računovodij, administrativnih delavcev. Potrebno bi bilo uvesti večji del variabilnega dela plače glede na vložen trud zaposlenega in direktorja. Ureditev plačnega sistema direktorjev, ki jih zaposleni v plačah že prehitevajo.

21. Nujna profesionalizacija Skupnosti VDC SLO, saj delujemo brez zaposlenih na skupnosti, kar dodatno povečuje obseg, že tako kompleksnega dela direktorjev, ki smo v Skupnosti aktivni. Verjamemo, da povezani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnostiInštitut RS za socialno varstvo, Skupnost Csd, Ministrstvo za zdravje in izvajalci lahko v sodelovanju še z vsemi ostalimi deležniki končno naredimo premik naprej po 30 letih…

Zapisala: direktorica VDC Zasavje, dr. Špela Režun

Kategorije: Novice

Skip to content