Kar ne morem verjeti, da bo zdaj zdaj že mesec februar odbrzel mimo. Mesec januar se je kar stopil, preden smo se dobro obrnili naokrog. Kljub hitenju in pogosto kar povsem nerealnih birokratskih zahtevah naših financerjev je dobro, da ob vsem hitenju ne pozabimo na naše poslanstvo, zakaj smo tu in kaj je tisto, kar nam daje navdih za naprej. Pred mnogimi, mnogimi leti se mi je v spomin zapisala misel predavateljice Katarine Kopman Erzar, ki je dejala nekako takole: »Ko boš v dvomih, razmišljaj s srcem. Naredi tisto, kar čutiš in to je potem tisto, kar je prav.« Ni kaj dodati, kajne?
Ob začetku leta imamo prakso, da vas seznanimo s Poročilom o delu za preteklo leto in v kratkem orišemo glavne poudarke dela za leto 2025. Včasih smo to srečanje imenovali roditeljski sestanek, kasneje pa smo to preimenovali v srečanja za svojce, ki sedaj 1x mesečno – vsak prvi ponedeljek v mesecu – potekajo preko sočutne točke.
Srečanje, na katerem Vas bomo seznanili s poročilom o delu in načrtu za leto 2025, se bo odvilo 3. 3. 2025 ob 17:00 uri v naši VIP sobi; če bo soba premajhna, se bomo preselili v jedilnico.
Dogodek, na katerega Vas prav tako želimo povabiti, je tudi kino predstava v Delavskem domu v Trbovljah. In sicer bodo 5. marca po vsej Sloveniji na rojstni dan Mance Košir potekale bralne urice in različni dogodki. V VDC-ju smo razmišljali, na kakšen način bi se tudi mi poklonili Mančinemu spominu,
zato si bomo 6. 3. 2025 ob 9:00 uri v DD Trbovlje ogledali njen avtobiografski film V tišini življenja.
Po koncu filma bo sledil še pogovor s filmsko ekipo, mi pa bomo pripravili še kakšno njeno misel v spomin nanjo. Lepo vabljeni na ogled skupaj z nami ob 9:00 uri. Če vam v dopoldanskem času ne uspe, si lahko film ogledate tudi popoldne. Film je res je vreden ogleda in zelo smo veseli, da so nam v DD Trbovlje uresničili željo in bodo film zavrteli. Najbolje čisto na kratko opiše film režiserka Nina Blažin.
»Manca Košir je bila velika promotorka paliativne oskrbe in njena zgodba odpira vrata v raziskovanje odhajanja. V filmu je tudi moja osebna izkušnja izgube. Kot režiserka sem želela gledalcem ponuditi prostor za raziskovanje njihove lastne izkušnje ob odhodu najdražjih. /…/ Ali je to film o smrti? Ne! Skozi zgodbo o odhajanju film odkriva življenje! In postavlja vprašanje: kaj boste naredili s časom, ki ga imate na voljo? Vsi, ki so si film že ogledali, povedo, da je film res hvalnica življenju, veselju in radosti. Res lepo povabljeni v našo in Mančino družbo.
Naslednje srečanje, na katerega bi vas želeli povabiti, je 20. 3. 2025, ko vabimo predvsem mame ob 9:30 uri v našo telovadnico na »Dan za mame«.
Izbrali smo si termin med 8. in 25. marcem. Nekje vmes, da se skupaj zahvalimo, poveselimo, mogoče tudi zapojemo. Čisto vsega pa Vam ne zaupamo. Želimo Vam pripraviti en prav poseben dan. Zelo lepo povabljene mame, veseli pa bomo seveda tudi očetov in skrbnikov.
Ko smo že pri načrtovanju in datumih, vas seznanjamo in vabimo še na dve srečanji, in sicer 10. 4. 2025 na Zasavski ljudski univerzi (čisto blizu nas) – lahko parkirate pred VDC-jem in se skupaj odpravimo do tja – vas ob 17:00 uri vabimo na Hospicafe z dr. Francem Novak z naslovom Najprej človek – potem zdravnik.
15. 5. 2025 ob 17:00 uri pa bomo v naši jedilnici gostili zdravnico, pisateljico, predvsem pa veliko humanistko dr. Sanelo Banović Peresutti, ki ne zdravi samo z zdravili, temveč tudi s pogovorom, veliko mero empatije in časom, ki ga v mirnejših nočnih dežurstvih namenja svojim bolnikom. Včasih v tišini, včasih v objemu, včasih z dotikom. DOTIK, OBJEM, POLJUB. To so vrednote, ki jih je Sanela Banović zasejala po Sloveniji s svojo srčno močjo in z odločenostjo, da prinese olajšanje, veselje in zdravje čim več ljudem. Res lepo povabljeni, da se skupaj z nami – zaposlenimi udeležimo njenega pričevanja.
V mesecu marcu bo še veliko, veliko dogodkov, kar preveč, da bi izpostavili in opisali vsakega posebej, ampak jih bom navedla kar v alinejah:
V mesecu novembru in decembru vsako leto izvedemo anketo o zadovoljstvu svojcev, uporabnikov, zaposlenih ter stanovalcev.
Svojci ste v anketi izpostavili naslednje ključne elemente, ki so za vas posebej pomembni in so presegla povprečno oceno:
Pri primerjavi letošnje ocene zadovoljstva z oceno v prejšnjem merjenem obdobju ugotovimo, da ocena zadovoljstva ostaja na približno enaki ravni. Malo nas žalosti dejstvo, da je bilo v letošnjem letu oddanih manj vprašalnikov kot v preteklem letu, zato smo sprejeli ukrep, da bomo v naslednjem letu poleg ankete priložili tudi opremljeno ovojnico z znamko in naslovom, da boste lahko brez težav in truda to oddali v nabiralnik ali na pošto. Vaši predlogi in povratne informacije so nam zelo dragoceni, hkrati pa nam dajejo tudi vodila in ideje za prihodnost. Med predlogi ste zapisali:
Pa ker je še februar, ga skoraj ne moremo končati drugače, kot z verzi našega Prešerna.
Poet tvoj nov Slovencem venec vije,
ran mojih bo spomin in tvôje hvale;
iz srca svoje so kali pognale
mokrócvetoče rož’ce poezije.
Iz krajev niso, ki v njih solnce sije;
cel čas so blagih sapic pogreš’vale,
obdajale so vtrjene jih skale
viharjev jeznih mrzle domačije.
Izdíhljaji, solzé so jih redile,
jim moč so dale rasti neveselo,
ur temnih so zatirale jih sile.
Lej, torej je bledó njih cvetje velo;
jim iz oči ti pôšlji žarke mile,
in gnale bodo nov cvet bolj veselo.
Čeprav bi si naša Gordana zaslužila objavo povsem na začetku je in bo tale naša Gordana vedno skromna, vedno tam, kjer se jo je najbolj potrebovalo. Težko z besedami izrazimo hvaležnost Gordana za tvojo predanost, delavnost in srčnost. Prestop k upokojencem ti iz srca privoščimo in kot smo ti dejali ob »uradnem slovesu« – kavica pri nas te bo vedno čakala.
Informacijo pripravila: Heda Kovač